Kolikšne so pokojnine v Sloveniji
Povprečna pokojnina je marca znašala okoli tisoč evrov bruto. Prihodnji mesec prihaja izredna uskladitev, ki bo prejemke zvišala za nekaj evrov.
Povprečna starostna pokojnina je marca znašala 997,33 evra bruto oziroma 953,15 evra neto. Ženske so povprečno prejele 971,98 evra neto, moški pa 935,15 evra neto.
V Sloveniji je bilo marca 500.886 prejemnikov starostne pokojnine. Upoštevajoč še vdovske, invalidske, družinske pokojnine in delne starostne pokojnine pa je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) marca izplačal skupno 656.105 pokojnin.
Starostna pokojnina, odmerjena za 40 let pokojninske dobe od najnižje pokojninske osnove (1.277,01 evra), je marca znašala 810,9 evra, od najvišje pokojninske osnove (5.108,04 evra) pa 3.243,61 evra. Najvišja izplačana pokojnina je znašala 4.542,73 evra.
Še ena povišica
Redna uskladitev je bila izvedena pri februarski pokojnini, upokojence pa letos čaka še ena povišica. Svet Zpiza je namreč potrdil dodatno izredno uskladitev v višini enega odstotka. A ta mesec pokojnine še ne bodo višje.
Izredna uskladitev bo izvedena pri pokojnini, izplačani 29. maja, takrat pa bo obračunan tudi poračun za marec in april. Tisti, ki je imel v začetku leta bruto pokojnino v višini tisoč evrov in se mu je z redno uskladitvijo dvignila na 1.042 evrov, bo maja prejel 30 evrov več, od junija dalje pa bo njegova bruto pokojnina 1.052 evrov. Več na tej povezavi.
Nova oblika dela za upokojence
Danes objavljeno poročilo Zpiza kaže, da 23 tisoč upokojencev prejema del starostne pokojnine, kar pomeni, da že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a še vedno delajo. Po zakonu jim poleg plače pripada 20 ali 40 odstotkov pokojnine.
Od novega leta je v veljavi institut subvencioniranja krajšega delovnega časa za starejše zaposlene, znan kot ukrep “80/90/100”, katerega namen je podaljševanje delovne aktivnosti. Ukrep je namenjen izključno delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev oziroma se ji približujejo, pri čemer se pogodba o zaposlitvi ne prekine, temveč se jo dopolni z aneksom.
Delodajalec mora delavcu za 80 odstotkov opravljenega dela izplačati 90 odstotkov osnovne plače (teh 10 odstotkov “dodatka” na neopravljeno delo je strošek delodajalca). Delodajalec in delavec plačata prispevke od izplačane plače (torej od 90 odstotkov osnove). Republika Slovenija pa v pokojninsko blagajno vplača razliko prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do polne osnove (100 odstotkov), da delavec ne utrpi posledic pri pokojnini.
Evidenca Zpiza kaže, da je ukrep februarja, torej drugi mesec po začetku izvajanja, koristilo 239 upokojencev.
Več upokojencev, a tudi tistih, ki vplačujejo
Število prejemnikov pokojnin se z leti zvišuje. Medtem ko jih je bilo leta 2016 v povprečju 614 tisoč, jih je bilo lani v povprečju 653 tisoč, kar je okoli šestodstotna rast.
A hkrati se je v teh desetih letih še bolj, za 12 odstotkov, povečalo število tistih, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno. Tako je v 2016 v povprečju vplačevalo 891 tisoč zavarovancev, lani pa 997 tisoč.
Razmerje med zavarovanci (aktivnimi delavci, ki vplačujejo prispevke) in uživalci pokojnin je bilo lani 1,53, kar pomeni 1,53 zavarovanca na enega prejemnika pokojnine.
